2000 do  2009 – DEKADA TRUŠČA
1 del. –
taken from Rock Hard 4 /feb 2010

Pregled zadnje dekade skozi Rock Hard perspektivo

Foto Ross Halfin/arhiv skupine 

 

Komaj se je končalo histerično pričakovanje novega tisočletja in že  je za  nami tudi prvo desetljetje tega milenija. Tisti, ki so nam obljubljali sodni dan bodisi preko naravnih katastrof ali računalniškega  prevzema  naše družbe niso bili uslišani in jih na žalost tudi  ni pogoltnila zemlja. Sedaj pa imamo opravka  z  modeli, ki nam želijo prodati leto 2012 kot konec človeštva. Žal takšnih  norcev nikoli  ne bo zmanjkalo  ne v prejšnjem tisočletju in ne v tem. Zgubljamo v boju proti medijskem pranju možganov in izgubo človečnosti v naši civilizaciji. Kako se je to odražalo na naši sceni v zadnjih 10 leti smo za vas zbrali na naslednjih straneh. Naslonite se v  naslonjač  in vstopite v naš časovni stroj…

2000  Odkrivanje novih terenov

Če bo  tehnika na silvestersko noč  leta  1999 delovala brezhibno   in ne tako kot  napovedani scenarij paničarjev;  izpadi tehnologije , ki bi nas  naj odnesli nazaj v kameno dobo bi se lahko novo desetletje za METAL  pričelo prav obetajoče ….
 

Slayerjev album  Reign In Blood je postal metal plata 20. stoletja na podlagi glasovanj  bralcev naše revije. Sledita mu dva  Metallica  albuma  (Metallica in seveda – Master Of Puppets). To ne odraža le pozitvno  naše  bralce  marveč tudi odraža odsev na razvoj heavy metala v prihajajočih letih.  Po kaotičnem, brezosebneb obdobju  devedestih, ki so nam navrgli grunge, alternativo, crossover in tu in tam nekaj metala so ti časi končno le  za nami  in so v kreativnem  smislu  popolnoma  izžeti. Pogosto naivna vendar  stilsko zaznamovana osedmdeseta se ponovno odkrivajo in na neštetih nosilcih zvoka se ponovno recyklirajo. Comeback pravega klasičnega metala se še ni zgodil  in vendar se že čuti, da  se v undergroundu  nekaj pripravlja. Na naše ovitke smo lahko postavili RocknRolfa  ali  Rob Halforda (pred  Priest-Reunion) brez,  da ste nas na zasmehovali..

V tem letu so  znotraj redakcije, tukaj lahko to mirno priznamo, potekale  pravcate “verske” vojne. Death metal  Albrecht je v ideološkem boju z Michaelom Rensnom, ki bi celo rad Beatle zvekel v našo revijo. Medtem si pa g. Kaiser (takrat okužen z Us metalom) prizadeva navdušiti našega z Rage against the Machine zasvojenega šefa Holger Stratmanna  z  svojimi  dragulji  Jacobs Dream  in Steel Prophet. Vmes še kakšno pripomnejo  živči stari rocker (Breuschl), zadeti artdirector (Frittz) in sumljiva pojava (Kupfer), ki sem medsebojno posmehujejo o lastnih glasbenih stališčih. Ja,  leta 2000  smo čundna, zelo naivna, prepirljiva, kaotična ter  živa druščina, ki se ne izogne nobenemu konfliktu in se tako približuje kolektvni srčni kapi. Le Boris Kaiser je medtem odrastel in želi da ga odstelej v uredništvu vsi vikamo. Največje  zgodbe  tega leta so bile glasbena vrnitev Rob Halforda (k metalu in ne k Priestom), neposrečen  Metallica S&M  opus (Kirk Hammet;  igralec harfe je bil celo Metallica fan noro!), nerganje takratnega še Pantera frontama Phil Anselma (mislim, da sem bil velika p**da), srečanje katerega  je organiziral Rock Hard  – Lemmy  Kilmister in  Henry Rollins (izvrsten pogovor), novi Manowar ( kako bomo zveneli?  Predstavljaj si,  da vzameš liter benzina,  si ga poliješ po jajcah in vse skupaj prižgeš!…aha), enkraten Tomy Iommi –jev solo abum, Pete Steelov prihajajoči telesni  propad (“ne morem postati še bolj grd kakor sem že!”), Iron Maiden – ponovno skupaj. Ali lahko najljubša skupina scene z  najbolj pričakovanim albumom Brave New World nadaljuje tradicijo starih zmag? Ja,  lahko. Mi jo poslušamo, se čudimo in se veselimo kot (skoraj) vsa rock scena. Desetletje se je odlično pričelo!

Za konect pa še  zabaven citat kitarsita Zakk Wylde na vprašanje kakšne ima navade pri skladanju in s tem najbolje opiše duh časa tega leta “ Če slišim tole otroško kričanje  drekakečev kakor so Third Eye Blind in Blink-182 postanem tako agresivnem, da napišem najboljše rife!”  Vse slabo ima torej tudi nekaj dobrega.

Götz Kühnemund

 Top 10 ROCK HARD- lestvic  v letu 2000

1. HALFORD – Resurrection (8,7)
2. IRON MAIDEN – Brave New World (8,6)
3. NEVERMORE – Dead Heart In A Dead World (8,4)
4. ARMORED SAINT – Revelation (8,3)
JACOBS DREAM – Jacobs Dream (8,3)
6. DESTRUCTION – All Hell Breaks Loose (8,3)
WEISSGLUT – Zeichen (8,3)
8. GEDDY LEE – My Favorite Headache (8,2)
THE HAUNTED – The Haunted Made Me Do It (8,2)
JAG PANZER – Thane To The Throne (8,2)

2001  Ne riba, ne meso

Svet ni potonil in leto 2000 ni prineslo napovedane apokalipse. Iron Maiden renunion ni bil razočaranje. Rob Halford se je vrnil svoji metalski družini in  tako bi se lahko še leto nadaljevalo…..

AC/DC pričnejo z  svojo open air turnejo ob promociji albuma Stiff Upper Lip, ki se povsod  razvije v neverjeten uspeh in to nam je v uredništvu vredno, da objavimo  92 strani obsegajočo prilogo o skupini  iz katere mnogi  kolegi še leta kasneje pridno prepisujejo. Hvala. Prepiri o glasbi se tudi v tem letu nadaljujejo kot npr. pri novem  albumu  skupine Savatage  Poets And Madmen, ki prikaže zelo slabe vokalne sposobnosti simpatičnega Jona Oliva. Danes teh sicer ni več, ampak v letu 2001 so določene substance zelo najedale njegove vokalne akrobacije. Prav tako nov album skupine Ice Earth ne bo šel v anale zgodovine benda kot klasik je pa vseeno pristal na prvem mestu redakcije,  na  5. mesto zasedajo Judas Priest z svojim Demolition albumom, kar kaže na povprečje kvalitete metala v tem letu. V nadaljevanju desetletja se sicer kaže bistevni preskok v kvaliteti, ampak zaenkrat velja zatišje pred nevihto. Tudi mi ravno ne blestimo z  svojim  delom  pri listanju teh edicij  je zelo vidno,  da smo napravili kar nekaj bedarij. Ni nas bilo celo sram objaviti 3stranski članek o skupin Staind in tudi naši izlivi in komentarji v drugih člankih so zelo nerodni. Zakaj nam tega nihče ne reče. Stoj! Sedaj tudi vemo  zakaj nismo bili sposobni razsodno misliti, mesece vsi pripravljamo recenzije 300 najboljših Hard n heavy albumov, katere objavimo  pod naslovom Record Mania. Veliko stresa, veliko jeze, nočnih ur, nobenega osebnega življenja, nič sexa, nobenih frendov, domačih živali in zlakani do konca ..zaradi tega se lahko zgodi, da  kakšen dober citat izgine v zmedeni glavi.

Vse mine

Götz Kühnemund

Top 10 ROCK HARD- 2001

1. KREATOR – Violent Revolution (8,3)
JAG PANZER – Mechanized Warfare (8,3)
3. ICED EARTH – Horror Show (8,2)
BRAINSTORM – Metus Mortis (8,2)
5. THRESHOLD – Hypothetical (8,2)
NEW AMERICAN SHAME – New American Shame (8,2)
DESTRUCTION – The Antichrist (8,2)
8. STABBING WESTWARD – Stabbing Westward (8,1)
9. TOOL – Lateralus (8,1)
LINKIN PARK – Hybrid Theory (8,1)

2002  –KRIZA

Stoletna poplava prebija jezove v nemškem Sachsen-Anhalt, po vzorcu amerike 19 letni Robert Steinhäuser  na Erfurter Gutenberg” gimnaziji ubije 16 oseb in potem še sebe,  napadi na Djerbi, Baliju in Mombasi terjajo preko 200 življenj, ker saudski multimilijonar Osama bin Laden in Amerika oznanita zahodnemu svetu vojno.

Tudi v paralelnem univerzumu metala puščajo te svetovne norosti svoje sledi. Krizna mesta RocknRolla so v tem letu  New York, Düsseldorf, Frankfurt  in  Wacken. Začnimo z mestom,  ki naj ne bi nikoli spalo, kamor so Down povabili ves evropski tisk na  pre listenig  albuma II – A Bustle In Your Hedgerow in odobrili samo  2 (!) intervjua. Poleg dejstva,  da poleg Phil Anselma  v skupini Down najdemo še basista Rex Brown ne govori ravno v prid  pihodnosti ekipe “Cowboys from hell”. Predvsem, tudi zato ker g. Anselmo na tiskovki trosi kriptične izjave. Malce za vzorec:

-“ na začetku je delo z Pantero imelo spontanost. Na koncu je prišel  ven  samo še ta brezdušni, skupaj    sestavljen in strukturiran kos dolgočasja”

– “menim, da smo zgubili veliko tega, kar smo nekoč predstavljali”

– “ Obstaja trenutek, ko enostavno moraš reči sedaj je dovolj!”

Boing! In je počilo. Prvič se nakaže  split zasedbe Pantera.  Po izzidu tega našega intervjuja se množijo komentarji in vprašanja fanov  na internet forumih. Na uredništvo nas pokliče jezni promotor za Pantero zadolžene založbe, da bi se pritožil in šele po poslušanju posnetka intervjuja nam ga uspe le nekako  pomiriti.

V Nemčiji obstaja takšen konflikt med skupinama Toten Hosen in Boehsen Onkelz, ki razdvaja tudi njihove poslušalce in vendar ne pride do sprave. Najhujši Clash leta 2002 pa predstavlja našo sodelovanje z Wacken Open Air med 1. in 3. augustom. Line up, ki je tako kot vedno zelo močan in obeta  dober glasbeni spekter potone in  ne samo dobesedno zaradi močnega deževja,  ki področje spremeni v eno samo gmoto blata. Totalni organizacijski kaoz na festivalu, kateremu sledi stotine pritožnih pisem in e- mailov na naše uredništvo,  tako da nam na koncu ne preostane nič drugega kakor izstop iz partnerstva z tem festivalom. Na žalost je to tudi za nas  boleča iskušnja, ker smo z organizatorji gojili  dolgoletno poznastvo in prijateljstvo.

In spet smo pri bolečih temah tudi to leto se moramo posloviti od nekaterih glasbenikov in tole je pravgotovo  bilo za grimm reaperja kar plodno leto.

Rest in peace: Dee Dee Ramone (Ramones), Paul Baloff (Exodus), Robin Crosby (Ratt), Randy Castillo (Lita Ford, Ozzy Osbourne, Mötley Crüe) und John Entwistle (The Who).

2002  blestijo:  naš 20 stranski Led Zeppelin history z ogromno redkimi fotografijami ter  veliko insiderskimi zgodbami katero je pripravil Michael Rensen, kakor tudi intervjuji z naslednjimi glasbeniki (Edguy pevec  Tobias Sammet vs. Bruce Dickinson in  Janick Gers  Iron Maiden, Hypocrisy Peter Tägtgren vs. Ronnie James Dio). Na drugi strani nam pa televizija z prvim objavljanjem The Osbournes zopet dokazuje, da namesto resnega poročanja o trdi glasbi obstaja žal le  katrastrofalniturizem  medijev za senzacij  lačno  ruljo.

Ampak kaj pa moremo, mi tako vemo kaj je bolje  in se temu lahko  samo režimo, kakor tudi najboljšima citatoma tega leta:

Dregen (kitarist in glavni pozer pri  Backyard Babies): »Nimam ispita in si ravno oglejujem nov BMX-bike” (Res nor citat!! – Red.)

Jeff Martin (pevec in kitarist pri The Tea Party  in navdušen kanadčan) »Kakšna je razlika med jogurtom in ameriško žensko ? Jogurt ima več kulture!”

THOMAS KUPFER/ Pascal Rogl

Top 10  ROCK HARD  -2002

1. RUSH – Vapor Trails (8,9)
2. DREAM THEATER – Six Degrees Of Inner Turbulence (8,4)
3. BLIND GUARDIAN – A Night At The Opera (8,3)
4. THRESHOLD – Critical Mass (8,2)
P.O.D. – Satellite (8,2)
6. WOLF – Black Wings (8,2)
7. AVANTASIA – The Metal Opera Part II (8,1)
8. SPOCK´S BEARD – Snow (8,1)
9. STAR ONE – Space Metal (8,0)
LACUNA COIL – Comalies (8,0)

METAL MANIA OPEN AIR — Komen

Leta 2002 je naša majhna pravljična deželica z imenom Slovenija dobila nov in lahko rečem najboljši  metal festival. Ta dogodek se ni poimenoval nič drugače kot Metal Mania. Sedež je dobil na Krasu, natančneje v Komnu na nogometnem igrišču. Festival se je odvijal vsako leto avgusta meseca,  razen leta 2004, ko je odpadel. Mania je obstajala vse do leta 2009. Potem pa je njegovo nasledstvo prevzel Paranoid Open Air, ki je lokacijo premestil na štajersko, natančneje v kraj Ljubečna pri Celju. Metal Mania je postajala iz leta v leto večja. Se pravi, priložnost smo imeli videti velikane iz tujine, kot so: Exodus, Pro-Pain, Master, Dying Fetus, Agathodaimon, Paradox,…  Od domačih skupin pa smo si imeli priložnost ogledati: Interceptor, Dekadent, Negligence, Dawn Patrol, Metalsteel, Sarcasm, Vulvathrone in ostale. Bistvo Metal Manie je bilo druženje s starimi in novimi prijatelji ter ga uživati in se imeti prekleto najboljše kot je le možno! Ali se bo v prihodnosti Metal Mania ponovila pa še ni znano. Osebno bi se zelo razveselil, če bi še kdaj imel priložnost oditi avgusta meseca za vikend v Komen na Metal Manio in bi se imel nepopisno fantastično!

Spisal: Luka Butinar

2003 -Satanistična žilica medijev

Epidemije, gripe, Sarz in  franšizne  oddaje kot  so DSDS  (Deutschland sucht den Superstar/ pri nas kasneje oddaje z zvenečimi imeni postani zvezda,.. popstar, model  ali talent) in predvsem Iraška vojna so vsebine na katere naletiš na vsakem koraku. Od USA vodena „coalition of the willing”(med njimi žal (sramotno) tudi Slovenija) vstopijo v invazijo kot neke vrste preventivne  vojne katero zagovarjajo z  akutno grožnjo iračanov. Orožja za masovno uničenje do dandanes niso našli, ampak kdo se bo  še ukvarjal z takšnimi malekostmi? Vsekakor ne oseba kalibra  George W. Bush, ki je svet obvestil o svojih namenih v  štiri minutni  izjavi.

Kakšne veze ima to z metalom? Žal kar precejšne, ker se situacija poostruje  ne samo na političnem parketu , ampak vpliva posledično tudi na metal. Predvsem ko minister za obrambo združenih držav Donald Rumsfeld  v govoru označi vse tiste,  ki ga niso podprli z besedo  “stara evropa”. Pri bandih preko ocena se sedaj veliko podrobneje pogleda ali skupina spada med slepe patriote ali liberalne predstavnike svoje države. Kar nekaj ignoratnih izjav prihaja od ameriških glasbenikov  in eden takšnih najbolj bistroumnih modelov  je prav gotovo Biohazard Evan Seinfeld (»Če bi Bush bil moj  Homeboy bi ga poklical  in mu rekel: „Yo George! Je**eš celotno  UN sranje! Dejmo začeti streljati.“) V marčevski ediciji tako posvetimo cel special “Nov patriotizem v Us metalu” in  po tem članku smo dvakrat srečnejši, ker ugotovimo da se preko atlantika še vedno nahaja dovolj mislečih in  prebujenih soljudi. Na vrhu politično  aktivnih glasbenikov so  prav gotovo Tom Morello (Rage Against The Machine, Audioslave),  Serj Tankian (na sliki, System Of A Down) ter  Al Jourgensen (Ministry). Al je že dolgo poznan kot goreč “ljubitelj”  George W. Busha in takole izostreno analizira trenutno stanje ”Amerika se trenutno nahaja v situaciji kakršno  smo že imeli konec osemdesetih. Ljudje se poneumljajo in se do njih potem obnašajo kot do neprištevnih.”

Na isti valovni dolžini se nahaja tudi mastermind skupine Anthrax Scot Ian, ki se sicer tudi zelo kritično odzove na trenutno situacijo vendar poudarja, da je potrebno tudi v težkih časih obdržati svoj humor. Oba se sprehajata na obrobju festivala With Full force  in obujata skupne spomine in skurilne anekdote. Tako tudi bralci nemškega Rock Harda izvejo, da je želel William S. Burroughs (Literat in  Kultfigura, pri katerem je  Jourgensen tudi kratko bival) svet upočasniti z Methadonom potem, ko so mu v domačem vrtu  uspešno uspeli testi na  rakunu. Ali recimo, ko je  LSD-raziskovalec in  Harvard-Professor za  transexistentielno  psychologijo  Timothy Leary (Learyja je najela vlada, da je mladini razširil LSD  po združenih državah amerike op.a.)  v rosnem 68 letu  želel skočiti na Anthrax  koncertu v moshpit.  Pri toliko zabave naslednji prispevki malce stopijo v ozadje; sveže osnovani superskupini Audioslave  in Velvet Revolver, razpad Immortal,  celo dolgo pričakovana združitev Judas Priest z Halfordom. Le  Darkthrone bobnar Fenriz lahko še parira na zabavnem nivoju in izjavi “ Z Corpspaintom izgledaš kot fucking Derrick “ in prizadene black metal sceno.  (Derrick je nemška TV serija med leti 1974 in 1998, igralec Horst Tappert na sliki op.p.)

Ampak sedaj k dvema vsebinama s katerimi smo se v tem letu najbolj ukvarjali. Na eni strani se ob 20letnici obstoja revije uprizori prvi Rock Hard Festival, ki ob svoji premijeri še po današnjih standardih predstavi neverjeten line-up. V dveh dneh zažigavajo med drugimi  Anthrax, Blind Guardian, In Flames, Soilwork, Trouble, Kreator, Nevermore, Arch Enemy, Doro, Saxon in Sodom. Gledalci so tako  navdušeni in tudi mi smo presenečeni,  tako da zamisel o le enkratni zabavi kaj hitro zavržemo in sedaj ta majhen biser v Gelsenkircheskem Amphitheatrom šteje med obvezne vsakoletne prireditve. Kljub poplavi festivalov prav zaradi svoje enkratne amosfere in fanu prijaznega okolja ostaja zelo iskan dogodek.

 

 

No in smo že pri drugi najbolj aktualni temi leta 2003- St. Anger. Plošča, ki sceno tako razdvaja kakor noben album pred tem. Po velikih pričakovanjih  in vrnitvi Jamesa iz uspešne rehabilitacije sledi skorajšni razpad skupine, katerega si lahko ogledamo v psihološkem očiščevalnem procesu skupine. In prav tako album tudi zveni. Rock Hard uredniki in bralci in smešno skoraj vsak rock poslušalec označijo album za dober ker oznanja korak v novo smer. To ne morem in nočem razumeti, ker je sedaj vsakemu jasno, da je St. Anger najslabša izdaja skupine. Kako si naj potem razlagamo,  da se  danes noben komad tega “epskega”  izdelka ne nahaja na live setlisti skupine?

THOMAS KUPFER/ Pascal Rogl

Top 10 ROCK HARD –2003

1. SOILWORK – Figure Number Five (8,5)
2. THE EXPLOITED – Fuck The System (8,3)
3. NEVERMORE – Enemies Of Reality (8,2)
4. CHILDREN OF BODOM – Hate Crew Deathroll (8,2)
5. ANTHRAX – We´ve Come For You All (8,2)
6. MACHINE HEAD – Through The Ashes Of Empires (8,1)
7. DEAD SOUL TRIBE – A Murder Of Crows (8,1)
8. AUDIOSLAVE – Audioslave (8,1)
MASTERPLAN – Masterplan (8,1)
10. DEVIN TOWNSEND – Accelerated Evolution (8,0)
DISBELIEF – Spreading The Rage (8,0)
MUSTASCH – Ratsafari (8,0)